Details

Hits: 84834

Večdisciplinarni projekt, kako ponovno oživiti manjšinski jezik, sporazumevalni jezik in študije ohranjanja jezika

Vpogled v svet ELDIA!

Kv(N) = Kven in Norway NS(N) = North Sámi in Norway Me(S) = Meänkieli (Tornedal Finnish) in Sweden Ka(F) = Karelian in Finland Ka(R) = Karelian in Russia Es(F) = Estonian in Finland Ve(R) = Vepsian in Russia SF(S) = Sweden Finnish Se(E) = Seto in Estonia Se(R) = Seto in Russia Võ(E) = Võro in Estonia Es(G) = Estonian in Germany Hu(A) = Hungarian in Austria Hu(S) = Hungarian in Slovenia

Zemljevid: Geografski prikaz jezikovnih skupnosti, ki so predmet raziskave

S projektom bomo razvili sistematičen in splošen način opisovanja, merjenja in vrednotenja učinkov spreminjajočega se ravnovesja med evropskimi jeziki, saj bomo razvili primerljiv inštrument, enostaven za uporabo – EuLaViBar (evropski barometer vitalnosti jezika).To »orodje« bo omogočalo analizo situacij, ki vključujejo (a) jezikovno raznolikost, (b) široko uporabo različnih vrst sporazumevalnih jezikov v različnih kontekstih in (c) vprašanja vitalnosti, ohranjanja in ogroženosti jezika. Razvili bomo tudi splošen model evropskih politik uporabe sporazumevalnih jezikov v mednarodnih, nacionalnih in regionalnih okoljih, ki ga bo mogoče preizkusiti.

Projekt je novost v najmanj treh pogledih:

(1) Rekonceptualizacija evropske jezikovne raznolikosti – Osredotočenost na pridobljeno večjezičnost (poučevanje prevladujočih evropskih jezikov, kot sta angleščina in francoščina, pri enojezičnih govorcih evropskih nacionalnih jezikov) preusmerjamo k novemu razumevanju večjezičnosti kot dela evropske kulturne dediščine, ki vključuje tako uporabo nacionalnega kot regionalnega/manjšinskega jezika poleg bolj mednarodno uveljavljenih sporazumevalnih jezikov.

(2) Interakcijski in konstruktivistični modeli – Osredotočenost na modele, zasnovane na konfliktu (tekmovalnost med jeziki, večjezičnost kot psihološko ali družbenoekonomsko breme za posameznika ali družbo), preusmerjamo k modelom, ki poudarjajo družbeni dialog in skupno delovanje. Namesto osredotočenosti na jezik kot abstrakten sistem (“languageness”) se osredotočamo na aktivno uporabo jezika in jezikovnih izbir (“languaging”).

(3) Bolj diferenciran pogled na manjšinske jezike – Osredotočenost na poenostavljena vprašanja govorjenja/razumevanja v primerjavi z ne-govorjenjem/nerazumevanjem jezika preusmerjamo h kompleksni vlogi jezika kot nosilca simboličnih funkcij in kulturnih vrednot in k široki paleti kulturnih praks, ki temeljijo na jeziku.

Rezultati projekta bodo objavljeni v znanstvenih publikacijah, predstavljeni na znanstvenih sestankih, na spletni strani projekta, ki je v pripravi, ter v okviru različnih dogodkov, ki so namenjeni širši javnosti. Še posebej se trudimo vključiti nevladne organizacije, ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom, in druge ključne skupine.

Projekt traja tri leta in prične teči januarja 2010.

Seznam udeležencev in ključnih članov