Projekt in konzorcij ELDIA (SLO)

Details

Category: General information

V evropskem jezikovnem prostoru potekajo korenite spremembe. Inovacije in spremembe v jezikovnih politikah, izobraževanju, migracijskih vzorcih itn. postavljajo izzive in spreminjajo vloge in funkcije jezikov znotraj držav in med državami, etičnimi skupinami in narodi.
ELDIA (European Language Diversity for All – Evropska jezikovna raznolikost za vse) je večdiscipinarni raziskovalni projekt, katerega namen je  rekonceptualizacija, promocija in ponovno ovrednotenje individualne in družbene večjezičnosti. Strokovnjaki na področju aplikativnega jezikoslovja in sociolingvistike, prava, družbenih študij in statistike z osmih univerz in šestih evropskih držav si z združenimi močmi prizadevajo za boljše razumevanje načina, kako lokalni, »nacionalni« in »mednarodni« (sporazumevalni) jeziki vplivajo drug na drugega v sodobni Evropi. Empirično raziskavo bomo izvedli na izbranem vzorcu večjezičnih skupnosti, ki pokriva domala vso paleto različnih političnih in družbenoekonomskih razmer jezikovnih manjšin v Evropi (manjše in številčnejše skupnosti, avtohtone in priseljenske skupnosti, uveljavljeni in ogroženi jeziki, visoko ali šibko standardizirani jeziki itn.). Vsi ti manjšinski jeziki sodijo v ugrofinsko jezikovno družino, ki je premalo zastopana v mednarodno dostopni sociolingvistični literaturi. Rezultati raziskovalnega projekta bodo splošno veljavni: predstavljali bodo prispevek k študijam večjezičnosti in razvoja jezikovnih politik tudi v drugih večjezičnih kontekstih znotraj in zunaj Evrope.

Zemljevid: Geografski prikaz jezikovnih skupnosti, ki so predmet raziskave

S projektom bomo razvili sistematičen in splošen način opisovanja, merjenja in vrednotenja učinkov spreminjajočega se ravnovesja med evropskimi jeziki, saj bomo razvili primerljiv inštrument, enostaven za uporabo – EuLaViBar (evropski barometer vitalnosti jezika). To »orodje« bo omogočalo analizo situacij, ki vključujejo (a) jezikovno raznolikost, (b) široko uporabo različnih vrst sporazumevalnih jezikov v različnih kontekstih in (c) vprašanja vitalnosti, ohranjanja in ogroženosti jezika. Razvili bomo tudi splošen model evropskih politik uporabe sporazumevalnih jezikov v mednarodnih, nacionalnih in regionalnih okoljih, ki ga bo mogoče preizkusiti.

Projekt je novost v najmanj treh pogledih:

(1) Rekonceptualizacija evropske jezikovne raznolikosti – Osredotočenost na pridobljeno večjezičnost (poučevanje prevladujočih evropskih jezikov, kot sta angleščina in francoščina, pri enojezičnih govorcih evropskih nacionalnih jezikov) preusmerjamo k novemu razumevanju večjezičnosti kot dela evropske kulturne dediščine, ki vključuje tako uporabo nacionalnega kot regionalnega/manjšinskega jezika poleg bolj mednarodno uveljavljenih sporazumevalnih jezikov.

(2) Interakcijski in konstruktivistični modeli – Osredotočenost na modele, zasnovane na konfliktu (tekmovalnost med jeziki, večjezičnost kot psihološko ali družbenoekonomsko breme za posameznika ali družbo), preusmerjamo k modelom, ki poudarjajo družbeni dialog in skupno delovanje. Namesto osredotočenosti na jezik kot abstrakten sistem (“languageness”) se osredotočamo na aktivno uporabo jezika in jezikovnih izbir (“languaging”).

(3) Bolj diferenciran pogled na manjšinske jezike – Osredotočenost na poenostavljena vprašanja govorjenja/razumevanja v primerjavi z ne-govorjenjem/nerazumevanjem jezika preusmerjamo h kompleksni vlogi jezika kot nosilca simboličnih funkcij in kulturnih vrednot in k široki paleti kulturnih praks, ki temeljijo na jeziku.

Rezultati projekta bodo objavljeni v znanstvenih publikacijah, predstavljeni na znanstvenih sestankih, na spletni strani projekta, ki je v pripravi, ter v okviru različnih dogodkov, ki so namenjeni širši javnosti. Še posebej se trudimo vključiti nevladne organizacije, ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom, in druge ključne skupine.
Projekt traja tri leta in prične teči januarja 2010.

Seznam udeležencev in ključnih članov